V začetku lanskega junija je minilo 170 let od odprtja železniške proge Gradec–Celje. Hlaponi oziroma železni konji, kakor so jim rekli preprosti ljudje, so začeli kot vihar dirjati mimo travnikov, naselij in gozdov. Vlak je spremenil tudi življenje v Šentjurju, ki se je vrsto let imenoval Sv. Jurij ob južni železnici.

Okolica Šentjurja je bila seveda živa že veliko pred prihodom železnice. Ob koncu 19. stoletja so domačini na bližnjem Rifniku (568 m) med kmečkimi deli odkrili starodavne grobove. Arheološka izkopavanja so pokazala, da je bil hrib poseljen že ob koncu 4. tisočletja pred Kristusom. Sameval pa ni tudi pozneje v bronasti, železni in rimski dobi.

IZ VASI V MESTO

Sredi 14. stoletja je severno od Rifnika že stala vas s cerkvijo sv. Jurija (ime!). Zaradi dobro razvite trgovine in obrti je kmalu dobila trške pravice. Ležala je »ob važni trgovski poti Ptuj–Laško–Ljubljana, ki je tekmovala s prometno cesto Ptuj–Vojnik–Celje. Ker so se trgovci iz...