Zgodba o ustavnosodno zaukazanem, a zakonodajno neuresničenem enakem financiranju javnega veljavnega programa vseh osnovnih šol ne glede na njihovega javnopravno ali zasebnopravnega ustanovitelja je že nekaj tednov zelo visoko na lestvici top ten najbolj vročih slovenskih notranjepolitičnih vprašanj.

Kot ne ravno najbolje režirana melodrama (kdo so njeni režiserji, je bolj ali manj jasno), dobiva ta zgodba nova in nova poglavja. Eno izmed njih se odvija v petek, 15. decembra, ko državni zbor na plenarnem zasedanju odloča o spremembah zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in tako o predlogih, da bi iz javnih sredstev polno financirali t. i. obvezni javno veljavni program osnovnih šol, t. i. razširjenega (jutranje varstvo, dopolnilni in dodatni pouk, podaljšano bivanje, interesne dejavnosti, dodatna strokovna pomoč otrokom s posebnimi potrebami …) pa niti s centom (predlog DeSUS), 65-odstotno (predlog skupine poslancev SMC), 100-odstotno (predlog desnosredinske...