Dragi bratje duhovniki, redovniki, redovnice, verniki in vsi ljudje dobre volje!

Evangelisti, predvsem Luka, opisujejo božični dogodek, ko se je Bog sklonil k nam ljudem, ko je Večni postal človek, da bi za vedno ostal z nami. To vsebino premišljujemo, to vsebino oznanjamo, to vsebino skušamo živeti. Božično skrivnost, ki nam je otipljivo blizu v jaslicah, globoko in pristno doživljajo otroci. Odrasli pogosto preveč razumsko dojemamo skrivnosti Božjega učlovečenja. Toda čim bolj smo otroci, tem bolj čutimo nevidni dotik Božje roke, ko se On, nevidni, dotika našega srca. In predvsem to naj bi se v božičnih dneh zgodilo. Tudi poklicni oznanjevalci vesele novice in vsi verniki naj bi doživeli Božji dotik. Da bi se učlovečeni Bog tako dotaknil našega srca, da bi ostalo »dobro, pošteno, pravično in sveto«, kakor je zapisal Božji služabnik Alojzij Kozar.

In ravno zato je Bog postal človek. Zato Bog vedno znova prihaja med nas. Zato se Bog vedno znova dotika našega srca,...