Bila je že pozna jesen. Mrzli severnik je pihal od severovzhoda na krško poljsko ravnino. Ljudje so že postorili glavna dela na polju, potrebno je bilo poskrbeti še za steljo. V bližnjem Krakovskem gozdu so ljudje grabili listje. Sneg bi jih lahko kmalu presenetil. Zima bi bila lahko dolga in gorje, če ne bi bilo tako potrebne stelje.

Tisto jesen je listje grabila tudi Milena, mlada žena iz zakrakovske vasi, in to v gozdu, ki so ga vaščani imenovali Peklenska gorica.

Rada je bila sama. Tako je imela priložnost, da je lahko mirno obujala spomine na pretekle dogodke. Za njo so bila leta, preživeta v nemškem taborišču, izgubljena mladost in težka usoda, ki se je poigrala z njenim življenjem. Huda bolezen, mamina smrt, ki je zapustila še nedorasle otroke, in smrt ljubečega življenjskega sopotnika so pokopale njena življenjska pričakovanja.

Mile...