Podvig, ki so si ga privoščili levičarski člani državnega zbora, ko so se odločili, da bodo šli kar spreminjat ustavo, zato da ne bo treba izpolniti odločbe ustavnega sodišča, potem ko so jo tri leta ignorirali, ima tri razsežnosti, od katerih je vsaka skrajno zaskrbljujoča. In vsaka od treh je »déjà vu«: vse to smo že tolikokrat videli.

Najprej je naskok levičarjev na ustavo razodel bedo njihove politične in pravne kulture ter njihove revolucionarne navade, za katere je bistveno omalovaževanje in teptanje temeljnih pravnih načel. To smo doživljali v času totalitarnega komunizma, potem pa naivno verjeli, da bo z vzpostavitvijo načela pravne države drugače. A se je spet potrdilo, da je »komunizem sicer mrtev, vendar ne počiva v miru«, kot je nekdo hudomušno zapisal. A to ni šala. To je revolucionarni napad na sam temelj demokracije, kajti sporočilo je jasno: ustava smo mi in če napisana ustava in zakoni niso po meri naše ideologije, toliko slabše zanje. Mi bomo uvelj...