Še imam pred očmi hudo brazgotinast obraz nekega dekleta iz Afrike, ki je pred nekaj dnevi po televiziji pričevalo o trpljenju in suženjstvu revnih, obubožanih, brezpravnih malih ljudi. Rekla je: »Nekateri so prodani le za škatlico cigaret.« In potem si ničvredno blago, ki tudi v lastnikovih rokah ni vredno nič. Komaj 70 let je minilo, odkar je umrla sv. Bakhita. Pripeljana je bila kot črna sužnja v Italijo in potem uradno l. 1889 osvobojena, ker v Italiji že takrat suženjstvo ni bilo mogoče. Sodstvo je slavilo zmago, saj se je sodba iztekla v prid uboge sužnje in ni popustila pred bogatim lastnikom. Časopisi so pisali o tem in ljudje so bili zadovoljni, zdelo se je, da gre družba končno v pravo smer in je pravica za vse enaka, kot radi rečemo. Roka pravice, ki osvobaja sužnja in zadržuje roko krivičnega. Žal ni tako! Človeštvo potrebuje rešitev.

Močno, pravično roko, pravega vladarja! Današnje berilo iz Izaija pravi močnega Boga, ki nas vodi kakor pastir. Tudi Janez Krstn...