Ko je v petek, 2. decembra 2016, opolnoči nastopil volilni molk pred nedeljskim referendumom o reformi ustave, si je dobršen del italijanskih državljanov oddahnil. Volilna kampanja je že spomladi začela polniti ne le dnevnike, temveč tudi televizijske oddaje. Spremembe ustave so bile po dveh letih in večkratnem branju v obeh domovih parlamenta odobrene meseca aprila, vendar z nekvalificirano večino, zato je bil potreben potrdilni referendum. Od pomladi torej so se politiki kontinuirano in tu in tam vsiljivo pojavljali tudi v kuharskih in športnih oddajah, toni pa so se jeseni tudi grdo zaostrili. Vsebina reforme, ki je spreminjala kar 40 členov ustave, najkorenitejše doslej, je bila sicer nekoliko v ozadju, po eni strani zaradi neprivlačne vsebine, pa čeprav se je veliko razpredalo o pomenu ustave, po drugi tudi zato, ker je med popoldanskim televizijskim sporedom, ko pogosto kraljuje patetika, nekoliko težko razpravljati o enakopravnem dvodomnem sistemu.

Premier Matteo Ren...