Poznam človeka, ki je bil s svojim sosedom skregan dvajset let. Ko je čas dozorel, mu je dejal: »Peter, kaj če bi bila midva odslej spet prijatelja!«

Tako enostavna je lahko včasih sprava.

Zahtevno je živeti v miru z ljudmi, ki so vam pobili očete, si razdelili plen in si v mnogih letih nagrabili bogastvo še od žuljev vašega dela.

Resnico, ki prihaja, si vaši nasprotniki sproti prilaščajo.

To je vaša bolečina, ki si jo delite med seboj.

Si želite zmago ali spravo? Ko boste mislili, da odpuščanje presega vaše moči, se spomnite, da je skrb, kako bo sprejeto, najmanjša bolečina od vseh, ki si jih lahko izberete. Ni prav, da še vedno prostovoljno trpite za zlo, ki vam je bilo storjeno.

Postavili so spomenike boju in sovraštvu. Vi jih postavljate svoji žalosti. Pokopljite raje svoje drage, pa čeprav samo v želji svojega srca, za obzidja, kjer počivajo njihovi očetje.

V svoji želji po spravi ste si ustvarili privid vseslo...