S pojmom »Jezusovi blagri« označujemo skupino Jezusovih izrekov, ki jih je evangelist Matej zbral v 5.–7. poglavju, kajti tem sledi še skupina krajših pridig, ki jih označujemo skupno kot »govor na gori«. Blagri so eno najbolj poznanih svetopisemskih besedil, vendar vedno znova povsem preslišano. Nekateri ta besedila imenujejo »Jezusov avtoportret«, drugi, da so »dragulji v zakladnici Jezusovih dragocenosti«. Zopet drugi, da gre za »evangelij v evangeliju«. Blagri so postali nenadomestljiva dediščina svetovne literature. Pred njimi osupnejo tudi ljudje, ki niso kristjani.

So seveda tudi taki, ki jih ne marajo, ker so zanje nedosegljiv ideal in terjajo od njih več, kot so sami pripravljeni dati. Cilj blagrov je rast v krepostih. To pa ne gre kar čez noč. Friedrich Nietzsche je menil, da prihajajo v cerkev tako ali tako sami pohabljenci in izgubljenci. Nekateri trdijo, da z Jezusovim govorom na gori ni mogoče delati »pametne politike«. V evangelijih res ni zapovedi, da moram...