Na oktobrskem srečanju civilne pobude Prebudimo Slovenijo v Zavodu sv. Stanislava se je ddr. Igor Grdina dotaknil tudi nekega slovenskega fenomena, namreč svojevrstne »neneposrednosti«, tj. zavajajočega govorjenja, ki lahko pomeni to ali ono, pogosto celo svoje nasprotje. Ob tem je spomnil na znano razpravo o neki javni šoli in njenem katoliškem blagoslovu. Ljudje, ki so zagovarjali prijavo blagoslova inšpekcijski službi, so namreč s svojim ravnanjem naredili nekaj daljnosežnega: priznali so, da lažejo, ko govorijo, da je šola javna. Po ustavi, na katero so se sklicevali, so verske skupnosti ločene od države, ne od javnosti …

Takšna etatistična miselnost, sicer zavijana v celofan skrbi za javni interes, napaja tudi drugo šolsko zgodbo, ki se vleče kot jara kača: enakopravnost pri javnem financiranju javno veljavnih programov vseh osnovnih šol, kot ga je decembra 2014 opredelilo ustavno sodišče z odločitvijo, da najvišji slovenski pravni akt v 57. členu govori o pravi...