Kanalska dolina, deželica za Poncami in Mangartom, je najbrž najbolj pozabljen kotiček slovenskega zamejstva. V javni zavesti se sicer svetlikajo Svete Višarje kot romarsko in smučarsko središče, politično razgledani ljudje poznajo tudi pojem višarsko slovenstvo kot vizijo v Žabnicah rojenega Lamberta Ehrlicha, slovenskega »petelina, ki je prezgodaj zapel« o samostojni državi Sloveniji, povezovalnem stičišču slovanskega, romanskega in germanskega sveta. Širše zgodovinsko ozadje in današnje stanje v dolini ostajata v senci, po kateri etnologi, dialektologi in drugi strokovnjaki tipljejo za ostalino slovenskega žitja in bitja (npr. o presunljivem obredu umivanja in zavijanja prekopane lobanje).

Kanalska dolina je bila nekoč v političnoupravnem in cerkvenem oziru del avstrijske dežele Koroške, jezikovno pa del ziljskega narečja. Slovenščina se je poučevala vsaj v okviru t. i. utrakvistične šolske ureditve, nesporno vlogo je imela tudi v cerkvenem življenju. Tako sem pre...