Spominjanje in spoznanje

Spominjanje je proces, ki ga ni mogoče osmisliti brez želje po spoznanju. Po Platonu gre za anamnezo, spominjanje duše na življenje, kakršno je imela pred vstopom v človekovo telo. Obletnica nečesa, dogodek izpred davnih 750 let, ki je natančneje datiran v sredo, pet dni po Martinovem leta 1267, izhaja pravzaprav iz listine, ki jo v daljnem Nagyváradu, današnji Oradei v romunski Sedmograški, izdala dvorna pisarna madžarskega kralja Bela IV. iz dinastije Arpadovičev. Kaj torej slavimo danes, 750 let pozneje, sedem dni po Martinovem? Mar bi se lahko zadovoljili samo s tem, da pač, v duhu površnosti in trivialnosti našega časa, preprosto slavimo neki datum, pri tem pa ne uvidimo, da gre za mnogo, mnogo kompleksnejšo zgodbo?

Kako se torej sploh lahko spominjamo in s tem oživimo dogajanje izpred 750 let in več, namreč dogajanje, ki je po mojem pomembno zato, da iz njega potegnemo kak nauk, spoznanja, pa se, morebiti ravno zato, pripravimo za...