Miha Pintarič je od otroštva obdan s knjigami. Na oddelku za francoski jezik in književnost Filozofske fakultete se kot profesor poglablja predvsem v francosko srednjeveško literaturo. V tišini doma pa se druži s knjigami, ki jih piše sam – od poezije do stripov, od strokovnih razprav do esejističnih zbirk. Prav za svojo zbirko esejev Dvojni presledek: en dan v življenju dalajlame in drugi eseji je letos prejel Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko leta.

Vaša soba je polna knjig, človek ima občutek, da ste knjige brali že pri otroški kopeli, tako ste obdani z njimi. Povejte nam, od kod tolikšna ljubezen? Jo to posledica vzgoje vašega očeta, saj je znano, da je tudi on služboval po knjižnicah?
Pravzaprav je že moj stari oče, njegov oče, vodil časopisni oddelek NUK, in to na način, ki bi mu danes rekli avtokratski. Ni trpel nereda, površnosti in goljufije na račun knjižnice (in tudi sicer ne), tako da jo je marsikateri profesor, obiskovalec knjiž...