V pesmih Gregorja Strniša je slovenski teolog in pesnik Vladimir Truhlar zaznal »glas iz dna« ter zaslutil besede, ki so izražale hrepenenje po večnosti. Sam pesnik se je prepoznal v Truhlarjevi oceni in mu zaupal, da ga je od vseh kritikov doslej on najbolje razumel. Toda Strniša ni pisal samo presunljivih pesmi svetlega hrepenenja in temačnega obupa, ampak tudi lahkotnejša besedila, ki so zaslovela v slovenskih popevkah. Samo spomnimo se pesmi Orion, Zemlja pleše, Mala terasa in drugih. Tudi v tej poeziji poet ni izdal samega sebe, ampak svoj odnos do življenja in ljubezni, minevanja in upanja prelil v veselejše tone.

Režiser Matjaž Pograjc se je odločil za dvojen izziv. Najprej, da je odbral besedila 12 pesmi za odrsko recitiranje in plesno upodobitev. Enajstim je priskrbel tudi novo glasbeno podobo, ki sta jo ustvarila Boris Benko in Primož Hladnik. Odločil...