Približno kilometer pred Dravogradom je sotočje Meže in Mislinje: prva priteče z jugozahoda, druga z jugovzhoda. V kotu med njima se dviga hrib Selovec z istoimensko vasjo. Po njegovih gozdnatih pobočjih, med samotnimi kmetijami in pašniki vijuga tri ure dolga krožna pot, ki se začne v Šentjanžu pri Dravogradu. Najvišja točka na njej je Gruberjev vrh, na katerem stoji Marijina kapela.

Šentjanž pri Dravogradu (496 prebivalcev) leži na severozahodnem koncu Mislinjske doline, malo pred sotočjem Meže in Mislinje. V njegovem središču je župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika, ki jo viri omenjajo že v 14. stoletju. Konec leta 1899 so začeli mimo kraja sopihati vlaki, saj je stekel promet po železniški progi med Velenjem in Dravogradom. Še močneje pa se je Šentjanž zapisal v zgodovino 7. aprila 1918, ko so v njem pripravili shod v podporo majniški deklaraciji. Približno...