Marijina katedrala v Firencah, foto: Ivo Žajdela

V vsakem od nas je hrepenenje po nesmrtnosti, pa vendar večino življenja ravnamo in razmišljamo, kot da je glavnina življenja le tukaj in zdaj. V sedanji trenutek, v tisoče skrbi in vprašanj smo tako zelo zazrti, da je vprašanje o »življenju po življenju« iz naše zavesti tako rekoč izrinjeno. Na smrt in življenje po njej največkrat pomislimo samo takrat, ko se z vprašanjem večnosti srečamo iz »oči v oči« – ob smrti bližnjega, na pogrebih, morda še za vse svete, ko stojimo ob grobu.

Raziskave kažejo, da so resnice krščanskega verovanja o poslednjih rečeh – smrti, sodbi, nebesih ali peklu – najteže sprejemljive za sodobnega človeka. Eden od razlogov za našo zagledanost v tosvetnost je, da le površno poznamo to, kar nam krščanska vera govori o »življenju po življenju«, in nismo še zares odkrili upanja, ki nam ga...