»Ded je v postelji!« je odjeknilo po vseh stopniščih v vseh treh blokih od otroka do otroka. Ded, ki je leta in leta nadomeščal dedke in stare očete tolikim otrokom! V mestu nimajo vsi te sreče, da bi imeli deda blizu in delavnica v kleti prvega bloka je postala domača mnogim, posebno še fantkom! Deklice so dobro vedele, da je treba samo povedati dedu, pa bo popravil kolo, naučil mulce lepega vedenja do punčk ali pomagal narediti krmilnico za ptičke vsem, ki bodo želeli! Gotovo so imeli ti trije bloki največ ptičjih obiskovalcev v vsem mestu, in vse po zaslugi dedove potrpežljivosti, ko je učil otoke, kako se žaga, lepi, brusi in lakira les, da nastane tak izdelek, da ga vsaka mama rada da na svoj balkon.

In ded zdaj leži v postelji – on, ki je vedno vstajal pred soncem in pozimi z veseljem čistil pločnike še pred poukom!

Tole s posteljo ni bilo tako preprosto kakor kakšna gripa ali viroza, ki jo preganjaš nekaj dni in si že spet dober – ded kar ni mogel več ne jes...