Minljivost vsega na tem našem svetu je evidenca, ki je res ni treba dokazovati. Človeku se vidno vsiljuje v njegovem organizmu posebej med odraščanjem in med staranjem. Se človek te evidence zaveda? Koliko ljudi se zaveda, da sončna luč potrebuje do nas osem minut, kar je sicer jasno samo mislečemu človeku? O minljivosti pa lahko rečemo, da se je človek bolj malo zaveda. V mladih letih to zavest preganja biološki razvoj, v srednjih letih poklicna angažiranost, v starih letih pa odganjanje strahu pred koncem. Je torej človek v svojo minljivost vdan? Medicinska znanost in farmacevtska industrija na veliko dokazujeta, da človek v to svojo minljivost ni vdan. Kristjan ve, zakaj. Ker ni bil ustvarjen za minljivost, ampak za nekaj več, kot je minljivost. Se torej človek dejansko bojuje z vsemi sredstvi za preživetje, praktično za neumrljivost? Tako je. Na vseh ravneh, čeprav se tega ne zaveda. Ni izključene niti najbolj minljiva raven, politika. Vsi trije totalitarizmi dvajsetega stoletj...