Sv. Favstina Kowalska je obsežno pisala o svojem duhovnem potovanju tako v nebesa kot v pekel v dnevnikih. Cerkev jih je priznala kot razodetja. Po tem, ko so Favstino razburila njena videnja pekla, ji je bila dana molitev o Božjem usmiljenju, ki jo je svetu darovala kot orožje v vojni za reševanje duš. Manj pozornosti pa so deležne njene podobe nebes: »Danes sem bila v nebesih, v duhu, in videla sem nepredstavljivo lepoto in srečo, ki nas čakata po smrti. Videla sem, kako vsa bitja nenehno častijo in slavijo Gospoda. Videla sem, kako velika je sreča v Gospodu, ki se širi na vsa bitja in jih osrečuje; in vsa čast in slava, ki izvirata iz te sreče, se vračata k svojem izviru; in vstopijo v Božje globine, premišljujejo o notranjem življenju Boga, Očeta, Sina in Svetega Duha, ki ga ne bodo nikoli razumela ali dognala. Ta izvir sreče se v svojemu bistvu ne spreminja, ampak je vedno nov in iz njega prekipeva sreča za vsa bitja.«

Sv. Alfonz Marija Ligvorij je pripove...