Čas zrele jeseni je zanimiv. Obenem nas še navdaja občutek bogastva pridelkov, ki jih shranjujemo v skladišča, po drugi strani pa že čutimo praznino, na katero nakazujejo ogoljena drevesa, njive, domače živali, ki se umikajo v hleve. Te občutke pa močno lajšajo dišave tega časa. Olupimo mandarino, v nosnice ujamemo vonjave pečenega kostanja. Če imamo možnost, kostanj spečemo tudi doma, četudi v pečici ne moremo doseči učinka peke nad ognjem.

Če sami naberemo kostanj v gozdu, bo precej bolj droben od tistega, ki ga prodajajo v trgovini. A nič zato, saj imamo v zavetju doma čas in voljo zlagoma lupiti kuhane plodove.

Ljubitelji kostanja se delimo na te, ki prisegajo na kuhanega in one, ki obožujejo pečenega. Ko beseda nanese na pečen kostanj, se takoj pojavi dvom, kako ga zarezati. Za pokušino smo zarezali na dva različna načina. Na polovici plodov smo n...