Ljudje praznujemo mnoge obletnice, še zlasti slovesno tedaj, ko so okrogle. Letošnje leto pa je zaznamovano z obletnicami, ki se jih katoličani spomnimo z obžalovanjem. 500 let Lutrovega preloma s Cerkvijo, 300 let razsvetljenskega preloma s Kristusom (ustanovitev prve Velike lože v Londonu) in sto let preloma z Bogom, ki ga predstavlja oktobrska revolucija. Razmišljanje posvečam tej zadnji, za Slovence najbolj usodni.

Na čelu oktobrske revolucije je stal Vladimir I. Lenin, ki se je z nemško pomočjo vrnil iz političnega eksila v Švici. Od tam je prinesel »virus nove in neznane vrste«. Virus, ki ga je prvi raziskoval zgodovinar in diplomat Akexis de Tocqueville v desetletjih po francoski revoluciji. Nikoli ga ni uspel dešifrirati. O njem je nemočno zapisal:

Bile so na svetu nasilne revolucije; toda neumerjena, nasilna, radikalna, obupana, drzna, malone nora, pa vendarle mogočna in učinkovita narava teh revolucionarjev nima precedensov …
Od kod prihaj...