V družini smo imeli hudo bolnega bolnika, ki je res samo še vegetiral in zdravnik nas je prepričeval, naj ga pustimo naravno umreti. A meni se je zdelo, da so zdravniki dolžni pomagati, čeprav so ga pri življenju držale le še aparature. Zelo sem trpela, nisem si znala pomagati. No, Bog je posegel vmes, saj je prišlo do zapletov, zaradi katerih organizem ni več zdržal, in je izdihnil. Sprašujem, kaj je dovoljeno in kaj ni dovoljeno, ko gre za na smrt bolnega človeka. Ladislava iz Murske Sobote.

Spoštovana gospa Ladislava!

Vprašanje evtanazije, ki ga načenjate v svojem pismu, postaja vedno bolj aktualno. V dobi relativizma tudi na moralnem področju že vlada zmeda o tem, kot pravite ob koncu pisma, kaj je dovoljeno in kaj ni. Še vedno velja trditev, ki jo je postavil pisatelj Dostojevski: »Če Boga ni, postane vse dovoljeno.« Zato je prišlo do mnogih različnih mnenj o nedotakljivosti življenja. Nekoč je veljalo krščansko načelo: »Samo Bog je gospodar živ...