Slovenci v svoji zgodovini še nismo imeli za predsednika države nekoga, ki ni bil »od malega« član komunistične partije. Iz tega bi lahko zaključili, da smo večinsko komunisti. Če slednje ni res, potem bi bil že čas, da zamenjamo list zgodovine. Na simbolni ravni tako postavljamo na vrh države ljudi, ki hote ali nehote predstavljajo kontinuiteto tistega političnega gibanja na Slovenskem, ki nam je v dvajsetem stoletju zakuhalo revolucijo med okupacijo, pobilo takratno politično elito, ukinilo obstoječi demokratični strankarski sistem, uvedlo diktaturo in likvidiralo tisoče nedolžnih ljudi. To politično in zgodovinsko dediščino nagrajujemo že petindvajset let. Končno bi predsednik države moral postati nekdo, ki bi ga nagradili za njegove državniške dosežke. V našem političnem sistemu, v katerem je predsednik države bolj njen simbol kot prvi v izvršilni veji oblasti, bi to moralo še toliko bolj veljati. Kolikor naj bi zadostil kriteriju državniških zaslug, bi ne mogel biti mlajši od p...