Skozi stoletja in vse do današnjega časa se glasba od drugih umetniških področij razlikuje po tem, da tudi zunaj bogoslužnega prostora njen sakralni del zavzema enakovreden del glasbene umetnosti. Predvsem zborovska ustvarjalnost je močno prepletena s sakralnimi deli. Nove skladbe na svetopisemska in bogoslužna besedila, predvsem v latinščini, se še vedno nenehno rojevajo, vendar pa pogosto niso več namenjene petju pri bogoslužju, ampak predstavitvam na koncertnih odrih. Ob nedeljah in praznikih pa s slovenskih korov še lahko slišimo zborovsko petje v domačem jeziku, ki pri bogoslužju uteleša božjo besedo v melodije, zvoke in harmonije, ob katerih lahko verniki vstopamo v lepoto nebeške liturgije. Ta glasba pogosto ni deležna aplavzov in nagrad. Živi svoje življenje in ohranja prvotni namen, da bogati mnoge generacije vernikov, ki jih petje ali samo poslušanje glasbe...