Od tujca do sopotnika
Od tujca do sopotnika
Bila sem sama v kupeju škripajočega vlaka, ki je zamujal še malo več kot običajno.
- Bila sem sama v kupeju škripajočega vlaka, ki je zamujal še malo več kot običajno. Načrtovala sem, da bom do končne postaje brala zaprta v kupe brez motečih sopotnikov. Zatopljeno v zgodbo sta me kmalu presenetila dva moška nedoločljive starosti, ki sta vstopila v kupe. V hrvaščini sta glasno začela razpravljati o vlakih in mi s tem onemogočala, da bi se osredotočila na napeto zgodbo.
Nadaljevala sem z branjem, a se je kmalu izkazalo, da nima smisla. Bila sta preglasna. Skušala sem slediti njunemu pogovoru in kmalu sem slišala, da se pogovarjata o molitvi. Potem sta vzela iz torbe vsak svoj breivir in začela glasno moliti hvalnice. Presenečena sem se jima pridružila v molitvi. Najprej tiho, potem sem nekaj besed tudi izgovorila. Glasna tujca sta zame kar naenkrat postala prijetna sopotnika. Njuna molitev psalmov se je prepletala z mojo zahvalo, da nas Gospod povezuje na tako čudovite in nepredvidljive načine. Čeprav se drug drugemu nismo niti predstavili, sem čutila, da sm...