V sredo, 24. oktobra 1917, je nad Bovško kotlino ležala mokra in meglena noč. Bila je podobna vsem drugim v tej dolgi vojni, vendar le do druge ure po polnoči. Takrat so temo razparale eksplozije granat, ki so jih začeli avstrijski in nemški topovi bruhati na italijanske položaje. Nekaj dni pozneje je kraje ob Soči ovila grobna tihota. Po devetindvajsetih mesecih bojev, v katerih je padlo okrog 300.000 mož, so vojaki odšli. Ostali so le spomini, ki niso zbledeli vse do danes.

Kraje ob nekdanji frontni črti med Alpami in Jadranom, ki jih še vedno zaznamujejo številna vojaška pokopališča, kapele, spomeniki, kaverne in strelski jarki, danes povezuje Pot miru. Posebej zanimivi odseki ob njej so urejeni kot muzeji miru. Eden takih so Vodice severozahodno od Svete Gore. Gozdnata pobočja tega hriba in mavzolej na njegovem vrhu lepo vidimo s ploščadi pred svetogorsko baziliko.

Patri so odšli

Tik preden prispemo na vrh Svete Gore, zavijemo z asfaltne ceste l...