Ne le nase, temveč na druge … Delujmo timsko. V tem duhu je bil tudi naš novorojeni slovenski »praznik«, 17. september. Dan naše košarkarske zmage nad Srbijo. Timski duh, sodelovanje, spodbujanje soigralcev – vse to smo doživeli pri naši košarkarski ekipi. Še najbolj pa se me je dotaknil najboljši, Goran Dragić. Tudi z dobro igro, seveda. A ko sem ga na košarkarskem podiju videla s križem na prsih, sem bila navdušena. Potem se je na poti do zmagovalnega odra še pokrižal. Dragić je več kot očitno stavil na Boga. In tega se ni sramoval! Bravo!

Pa ni šlo le za križ. Bil je tudi konkreten zgled: kot izpostavlja beograjski časnik Blic (in seveda ne le ta), so navdušeni nad gesto Gorana Dragića, ker je po tekmi potolažil srbskega košarkarja Lučiča, ki se je zaradi srbskega poraza pošteno razjokal. Dejanje slovenskega kapetana so označili kot »lekcijo iz spoštovanja«.

Po zmagi je med Slovenci zavladala popolna evforija, kakršne ni bilo čutiti že dolgo. Očitno ima naš na...