^»Spomnim se iz svoje mladosti, kako smo se nekoč pogovarjali s starši o veri,« pripoveduje mlad mož: »Človek mora biti dober tudi, ko se zdi, da se ne splača.« Rekel sem razočaran: »V nebesih bo verjetno tako, kot je bilo prejšnji teden pri cirkusu na sejemskem trgu. S težko prihranjenim denarjem sem si nakupil vstopnice, nekateri otroci pa so splezali na drevesa in od tam spremljali dogajanje v cirkusu zastonj. Nihče jih ni preganjal. Nekateri se vse življenje trudijo delati prav. Ker pa je Bog dober, gredo tudi drugi, ki se ne trudijo, v nebesa.«

»Ne spomnim se več,« nadaljuje pripovedovalec, »kaj sta na to rekla oče in mama, toda to tesnobno vprašanje, ali se splača truditi, da bi bil dober, ne zaposluje samo šolarjev, ki se pogosto čutijo po krivici kaznovani, ampak tudi odrasle.« Še posebej ljudi, ki opravljajo težaška opravila. Slišijo, kako njihovi predpostavljeni, ki odločajo o njihovih bornih plačah...