Letos sem pridelala več rumenega kot oranžnega korenja. Obstaja še vijolično, skoraj črno, rdeče in tudi belo korenje. Ime korenje izvira iz grške besede »karoton«, snov betakaroten pa je poimenovana prav po korenju, v katerih je obilo. Različne barve korenja imajo različno vsebnost antioksidantov. Rdeče in vijolične sorte korenja imajo največ antocianinov, oranžne sorte vsebujejo največ alfa in beta karotena, pri rumenih sortah pa je več kot polovica karoteno­idov v obliki luteina.

Korenje vsebuje še ogromno vitamina A, biotin, vlaknine, pektin, molibden, kalij, kalcij, vitamine C, E, K, B2, B3, B17, folate, pantotensko kislino, mangan, baker, fosfor.

Največ hranilnih in koristnih sestavin korenja zaužijemo, če korenje jemo surovo. Če ga kuhamo, ga kuhajmo čim krajši čas. Če ga nad paro kuhamo 7 minut, ohranimo kar 75 % vseh mineralov. Količina betaka...