Gospod Roter, pravzaprav ste bili pet dni papežev gostitelj. Kakšen gost je papež Frančišek?

Res sem imel privilegij, da sem smel biti pet dni v papeževi »družbi«; ne le pri bogoslužjih in uradnih srečanjih, ampak tudi v neformalnem delu obiska. V naši hiši je bival, z nami obedoval … Hvaležen in vesel sem za to izkušnjo. Osebno me je papež najbolj nagovoril z dvema močnima gestama, ki ju od daleč oziroma na zaslonu teže tako močno zaznaš. Prva je poljub oltarja, ki predstavlja Kristusa: s kakšno pobožnostjo ga papež poljubi! Drugo, kar me je presunilo, pa je papežev pogled na Marijino in Kristusovo podobo: kako predano se zazre v molitvi! Nagovorila me je tudi njegova pozornost do obrobnih, bolnikov, otrok s posebnimi potrebami, invalidov – opazi jih, se skloni k njim, se jih dotakne, tudi objame, poljubi. To ni le pred kamerami, pred množico, ravno tako je bil pozoren do strežnikov in kuharic na nunciaturi. Zame je bila to močna izkušnja, še zdaleč ne samo s prof...