Pesnik Niko Grafenauer se je pisatelju Marjanu Rožancu ob grobu zahvalil, da je slovensko esejistiko dvignil na zavidljivo evropsko raven. Rožanc je izredno poznavanje literature in zgodovine združeval s svojim izvirnim osebnim doživljanjem. Toda hkrati je dosegel neki preboj, saj je onkraj izrečenih besed zatipal vse tja do večnosti, ki jo je prepoznaval v ljubezni in iskanju Boga.

Letošnjo jubilejno nagrado za najboljšo esejistično zbirko je prejel profesor srednjeveške francoske književnosti Miha Pintarič. Tudi on povezuje svoje izjemno znanje z notranjim doživljanjem, zraven pa se venomer vprašuje in se oddaljuje od ustaljenih prepričanj ter daje v pretres svoja in tuja dognanja. Zato je v svojih esejih pogosto ganljiv s svojo iskrenostjo in vznemirljiv v svojih odkritjih. A z Rožancem ga povezuje še ena lastnost. V svojih besedah je pogosto igriv, saj ima velik smisel za humor, hkrati pa ne more zatajiti, da je pod vplivom francoskih mislecev in njihovega esprita