Najdaljši čas skupnega počitniškega druženja je za nami. Otroci so spet živahni v šolskih klopeh, polni šolskih obveznostih v postavljenih urnikih, starši pa enako, vpeti v dnevni tempo, ki dandanes sploh ni enostaven. Ob večerih poskušamo podoživljati delčke počitniških spominov, črpamo ustvarjalne energijske zaloge, ki nam jih je ponujal drugačen dopustniški čas. Ta čas je še posebej milosten čas za družino – je drugačen in nujno potreben. V njem se družina lahko drugače poveže, globlje pogovori in dogovori, pogleda na stvari drugače, bolj umirjeno kot v vsakdanjem tempu, ki postaja mnogokrat zelo stresen. Ravno zato je lahko daljši dopustniški čas za družino poseben čas, ko si vsak družinski član želi skupne bližine in ljubeče povezanosti, ko se vsak lahko bolj potrudi za to malo Kristusovo občestvo. Približati se vsakemu družinskemu članu in začutiti srce, razumeti različna pričakovanja zakoncev in otrok, odpuščati napake, približati se drugemu, ga slišati, ga globlje spoznavati...