Šolo življenja kot v vsako drugo šolo lahko jemljemo zelo pasivno. Jo prenašamo, trpimo, se včasih jezimo in vzdihujemo: »Takšno je pač življenje. Nimaš kaj!« Lahko pa hodimo v šolo življenja z držo odprtosti, radovednosti in sodelovanja. Vemo, komu je laže in kdo se več nauči. Najbolj učinkovito se je seveda učiti v dvoje. Učenje v dvoje ni učenje, če je samo klepetanje, jamranje nad snovjo ali celo obtoževanje. Za uspešno učenje v dvoje je pomembno zastavljanje pravih vprašanj, resnicoljubnost in pripravljenost na raziskovanje. Vsako stisko, oviro, dvom, konflikt, življenjski zdrs ali pa samo nekaj, kar me pri meni ali drugem moti, lahko skupaj z zakoncem predelam tako, da odgovarjam na naslednja vprašanja.

1. korak: Kaj me boli?

Najprej je pomembno, da natančno določim, kaj je tisto, kar me pri celotni zgodbi najbolj boli. Ni tako zelo pomembna celotna zgodba. Pomembno je, da jasno določim mesto bolečine. Lahko je to zunanji dogodek, obnašanje drugega (be...