»Ti 'temu' praviš tako …«
»Ti 'temu' praviš tako …«
Po kar nekaj letih sva se s prijateljico usedli za klepet in pogovor je zajadral zelo na globoko. V vsem tem času, odkar se nisva videli, je doživela mnogo stvari in se »odločila«, da Boga
- Po kar nekaj letih sva se s prijateljico usedli za klepet in pogovor je zajadral zelo na globoko. V vsem tem času, odkar se nisva videli, je doživela mnogo stvari in se »odločila«, da Boga ne potrebuje in da ne veruje vanj ter da je vera nepomembna reč.
Že med pogovorom sem klicala Svetega Duha, da če si želi, da sem orodje, po katerem naj se jo dotakne, se odpiram njegovi volji. Poslušala sem jo. Njene besede so se mi zdele skrbno izbrane, da le ne bi bile obarvane prav nič »katoliško«. Pa vendar: »Jaz verujem, da bo uspelo, no, jaz sem optimist,« se je hitro popravila. »Jaz vem, da se bo želja uresničila, ker verjamem v moč pozitivnih misli.« Pritrdila sem, da so pozitivne afirmacije in misli res pomembne in spodbudne, ampak da vera v Jezusa pravi natanko to: »Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, in se vam bo zgodilo« (Mr 11,24). Po koncu stavka sem ji namenila nežen, povsem neobsojajoč nasmešek. Po nekajsekundni tišini mi je kaj hitro v lepi spro...