Slovanski naseljenci so se po prihodu na Koroško v 7. stoletju obrnili proti jugu ter skozi Kanalsko dolino in dolino reke Bele krenili proti Furlanski nižini. Tam so jih ustavili Langobardi, zato so poselili stranske doline ob tej poti. Ena od njih je Rezija, ki je kljub zgodovinskim viharjem vse do danes ohranila poseben jezik, ustno izročilo, glasbo in ples.

Rezija je 22 kilometrov dolga ledeniška dolina v Italiji ob meji s Slovenijo. Na vzhodu jo zapira Visoki Kanin (2.587 m) s svojimi sosedi, na jugu jo spremlja nazobčan greben Muzcev. Najpomembnejša naselja v njej so Bila (San Giorgio), Ravanca (Prato), Njiva (Gniva), Osojane (Oseacco) in Solbica (Stolvizza), v sosednji dolini pa leži še Učja (Uccea), ki tudi spada v 119 kvadratnih kilometrov veliko občino Rezija.

V minulem stoletju so se rezijanske vasi zaradi odseljevanja dodobra izpraznile. Leta 1911 so imele skupno 4.671 prebivalcev, leta 1951 še 3.350, danes jih je komaj dobrih tisoč.

Je...