Počitnice so se kljub vročini hitro približale koncu in prvi šolski dan že polni trgovine. Tudi sam sem na začetku. Po toliko letih poučevanja zadnji avgustovski dnevi še vedno vnašajo nemir pričakovanja. Iz svoje mape pospravljam sedežni red lanskega leta in pripravljam nove liste, kjer se bodo znašla nova imena dijakov, o katerih vem tako malo. Ko s pogledom preletim lanske razrede, se sprašujem, koliko lahko še vidim obraze teh, ki so napisani na listu. Čisto nekaj drugega je videti človeka, slišati njegov glas, poznati vsaj nekaj njegovih dobrih strani, pa tudi slabih, kot le premlevati podatke, ki so potrebni za to, da kdo uspešno zaključi predmet. Hkrati pripravljam letno učno pripravo. Nič kaj bistveno novega ni v njej, saj je mojemu predmetu prepuščeno bolj malo prostora, tako časovnega kot tistega v glavi dijakov in profesorjev. Vsako leto poskušam dati kakšen poseben poudarek. Redno se oziram po tem, kaj imajo za maturo pri...