Medtem ko država Slovenija nadaljuje z izkopavanjem množičnih žrtev revolucije ter povojnih pobojev in ker čas neusmiljeno vpliva na razpadanje telesnih ostankov žrtev, s tem pa tudi njihove fizične izgube, se je državna komisija Republike Slovenije za reševanje vprašanja prikritih grobišč odločila, da vse najdene ostanke čim prej pokoplje, desno golenico vsake od najdenih žrtev pa shrani za morebitno identifikacijo svojcev, ki bi svoje mrtve kadarkoli v prihodnosti želeli pokopati v lastne družinske grobove.

Pri izbiri primernega kraja za pokop žrtev komisija sledi merilu, da se pokop opravi na že obstoječih pokopališčih, ki v slovenski kulturni zavesti edina predstavljajo posvečeno zemljo. Tako iz gozdov in kraških jam žrtve vračamo tja, kamor v resnici tudi spadajo, torej na pokopališča oziroma kraj, kjer bomo nekoč ležali vsi. S tem država svoje ljudi vsaj simbolično končno tudi vrača domov.

Po prvih pokopih žrtev v letih 201...