Stojim sredi Bovške kotline in opazujem gore, ki se dotikajo neba. Vzponi nanje so dolgi. Na Rombon je iz doline pet ur, na Prestreljenik več kot šest. Zato kar ne morem verjeti, da bom že čez petnajst minut nad 2245 metrov visokim Krnom.
Zlezem v kabino, propeler se zavrti in štirisedežno letalo Robin DR400-180 zdrvi po travnati stezi. Ne vem, kdaj se odlepimo od tal. Vse gre tako hitro, da ne dohajam množice vtisov in občutkov. Kar naenkrat so drevesa, cesta in hiše globoko pod nami, mi pa letimo proti skalnati zajedi v gozdnatem pobočju. Slap Boka! Kolikokrat sem ga že gledal od spodaj, zdaj pa prvič vidim še od vrha, kako se voda lomi in razpenjena pada po skalah.

NAD SOČO IN VRHOVI
Ob pogledu na prodnato strugo Soče počasi zavijemo proti Kobaridu. Globoko spodaj sta Srpenica in Trnovo ob Soči, mene pa bolj privlači oster greben Polovnika na levi. Na njegovem koncu preletimo okrogle topniške položaje iz prve s...