Pesnik Ivan Hribovšek (1923–1945) je razmeroma zgodaj pokazal osebnostno zrelost; na to je kazala njegova poezija, kmalu pa se je opredelil tudi nazorsko in družbeno. Že kot šestošolec je bil naročen na Kocbekovo Dejanje, po posredovanju zavodarja Jožeta Brejca se je julija 1940 udeležil študijskih dni na Trški gori na pristavi družine Stanovnik, kjer so bili tudi Edvard Kocbek, Jože Zemljak, Leon Žlebnik, Emilijan Cevc, France Kosmač, Jože Brejc, Boris Grabnar, Vladimir Lovec in Janez Stanovnik. Hribovšek, komaj sedemnajstletnik, je imel pred izbrano druščino nagovor z naslovom Pesniško videnje.

Jeseni 1940 sta se z bratom Francetom, ki ni mogel prenašati discipline v Škofovih zavodih, prešolala na ljubljansko klasično gimnazijo, kjer se je Hribovšek aktivno vključil v delovanje društva Žar, imel predavanje o Villonu, hkrati pa se je pridružil Kocbekovi skupini in v Dejanju objavil dve pesmi, Uro in Rast. Po razpadu Jugoslavije in po konč...