Sveti papež Janez Pavel II. je bil globoko zasidran v krščanskem kulturnem izročilu, vendar je imel tudi svojo osebno teologijo. Vanjo lahko zagotovo vključujemo tudi njegovo pojmovanje žene. Prepričan je bil namreč, da je vsako dekle že po svoji naravi bliže neskončni lepoti in hkrati bolj dovzetno za večno dobroto, za samega Boga. S tem ni hotel reči, da človek kot tak ne bi bil Božja podoba, toda pri ženi je ta podobnost z Bogom vidnejša.

K takšnemu pogledu mu je zagotovo pomagala njegova marijanska duhovnost. Res je, da je poljski narod podobno kot slovenski pogosto skozi zgodovino izgubil svojo državnost in si izbral Mater Marijo za svojo kraljico. Naš sveti papež je tudi še kot otrok izgubil svojo mater in deček Karlek je bil prepričan, da je njegova mati poleg Jezusove matere Marije nekaj nebeškega. Vendar je duhovnost Janeza Pavla II. globlja kot zgolj zgodovinske okoliščine njegovega naroda, tudi še pristnejša, kot bi lahko razumeli iz kulturnega sobesedila njegove...