V nebo bila si vzeta, o Marija,
z brezmadežnim telesom, z dušo – vsa,
v skrivnostne kraje, kjer si zdaj doma.

Iz veka v vek odmevaš, Melodija,
ki jo srce želi, a komaj sluti.
Orkester Tvoj so angeli
in njihov glas dojemaš, srečna, s čuti.

In zmeraj bolj postajaš vseh Kraljica:
iz veka v vek ostaja On resnica,
ki v križpot vbil je Križ edinosti.

S Teboj se veselimo, o Marija!
Božanstvena ne nehaš biti človek.
Kristalni žarki Tvoje krone sija
oblivajo srce, vabeč Domov.

Foto: Jože Potrpin