V planinah z Jezusom
Objava:
05. 08. 2017 / 22:00
Deli:
Čas branja:
3 minute
Nazadnje Posodobljeno:
03.08.2017 / 08:57
V planinah z Jezusom
Včeraj smo se vrnili z gore. In danes to čutimo v rahli utrujenosti mišic; v zehanju, ker smo zjutraj vstali prezgodaj.
Včeraj smo se vrnili z gore. In danes to čutimo v rahli utrujenosti mišic; v zehanju, ker smo zjutraj (tokrat čisto po nepotrebnem) vstali prezgodaj; v globljem, skrhanem glasu, ker se nismo mogli upreti kopanju v gorskemu jezeru, v katerem voda kljub zagotovilom še zdaleč ni bila topla; v objavi na facebooku in deljenju fotografij, ki govorijo o podvigu, … Kljub zamudnemu usklajevanju terminov nam je znova uspelo.
Že nekaj poletij zapored se naša trojka vsaj enkrat na leto odpravi v planine. Ali bolje rečeno, dva zmotiva prvega, ki je reden gost višin. Ta se odpove tišini in samoti, čeprav v njiju uživa, ter poišče nas vreden vrh, ki ga potem osvojimo bolj hrupno, kot je sam navajen. Včasih se nam kdo pridruži, navadno smo sami. Ko se odpravljamo, je v zraku vedno radovednost – malo zato, ker cilj določimo tik pred zdajci glede na vreme, v glavnem pa, ker so pustolovščine pač take, nepredvidljive.
Sama višina navadno ni glavni razlog za vzpon...
Že nekaj poletij zapored se naša trojka vsaj enkrat na leto odpravi v planine. Ali bolje rečeno, dva zmotiva prvega, ki je reden gost višin. Ta se odpove tišini in samoti, čeprav v njiju uživa, ter poišče nas vreden vrh, ki ga potem osvojimo bolj hrupno, kot je sam navajen. Včasih se nam kdo pridruži, navadno smo sami. Ko se odpravljamo, je v zraku vedno radovednost – malo zato, ker cilj določimo tik pred zdajci glede na vreme, v glavnem pa, ker so pustolovščine pač take, nepredvidljive.
Sama višina navadno ni glavni razlog za vzpon...
