Pokopališča, ki so jih naši starši imenovali »božje njive«, so predmet nepretrganega preučevanja – tako v okviru splošne in verske kulture, posebej v okviru krajinarstva oziroma parkovnega urejanja. Ljubljanske Žale so za naše mesto posebej pomembne, zato je razmišljanje o njih tem bolj potrebno. Najprej zaradi obilnega zelenja med grobovi, kar po podobi predstavlja vmesno stopnjo med gozdnim ter »industrijskim« pokopališčem. Z zelenjem je pokopališče pač lepše, živemu človeku bliže. A tudi glede tega gre »za mero« in za spremljanje skozi čas.

Barbarizacija kulture in vere

V Ljubljani imamo še posebnost, edinstveno zasnovano poslovilno območje. Razlog več, da se za eno in drugo kar naprej živo zanimamo. Sam imam za naše Žale poleg poklicnega še dodaten oseben razlog. Po stricu Martinu Zorku ki je bil tam kot domobranski ranjenec pokopan aprila 1945, sem podedoval njegov grob, ki bo tudi moj. V živem spominu imam tudi obdobje svojega županovanja (od 10. maja...