Foto: osebni arhiv

Pred nekaj tedni je s. Barbara na Mladem valu odgovarjala na vprašanje o tetoviranju. Imam osebno izkušnjo, ki bi jo rada delila z vami.

V Ognjišču je bil pred leti članek o redovnici iz Egipta in v njem je pisalo tudi o tem, da ima tetoviran križ, da bi tudi tako pričevala – rekla sem si: »To je to!«

Seveda ni potrebno, da si narišeš Jezusa čez cel hrbet, a z majhnim znamenjem križa na zapestju ni nič narobe, kajne? Tudi jaz sem si vedno želela tatu. Nekaj majhega, kar bi mi osebno nekaj pomenilo, in takrat se mi je posvetilo: tatu ni le barva na koži, je znamenje, ki ostane za vedno, in zakaj ne bi bilo to znamenje tudi za druge? Zakaj ne bi bilo tiho pričevanje moje vere?

Maja 2015 sem se odločila za naslednji korak. Razmislila sem o tem, kakšno sliko želim; pozanimala sem se o posledicah tetoviranja; po...