»Nič lepšega nisem videl, kot je moja spoletska dolina!«
»Nič lepšega nisem videl, kot je moja spoletska dolina!«
Tako je ob neki priložnosti vzkliknil sv. Frančišek prevzet nad lepoto svoje dežele, pisane spoletske doline v italijanski Umbriji. Na obrobju doline, pod ogromno goro Subasio, leži tudi njegovo rojstno mesto Assisi s prostranim asiškim poljem, na katerem se je že končala žetev pšenice. Letos je izjemno dobro obrodila. Tudi vinski trti dobro kaže in oljke so polne žlahtnih plodov. Kruh, olje in vino – tri njive druga ob drugi, tri prvine, ki človeku zadostujejo za preživetje. To je bogastvo Frančiškove Umbrije, izjemno rodovitne in lepe dežele, ki je zaznamovala sv. Frančiška in on je s svojim svetim življenjem ter s svojimi brati zaznamoval njo. To spričujejo številne cerkve, sveti kraji in samostani Frančiškovih bratov, najbolj pa seveda Assisi. V Assisiju so danes (številčno in duhovno) močno navzoče vse tri veje Frančiškovih bratov – minoriti, frančiškani in kapucini. Zato ni posebno presenečenje, da se je prav v Assisiju porodila želja, ki je nedvomno bila sanja premnogih brat...