Je oblika svetopisemskega svetniškega imena Matija, ki ga je nosil apostol in mučenec Matija (1. stoletje). Ta pri nas goduje 24. 2., drugod pa večinoma 14. 5., na dan, ko je imel nekaj časa – v 20. stoletju – god tudi pri nas. Sv. Matija, pri Trubarju imenovan Mathiaž in Matiaž, je tisti apostol, ki je bil izbran namesto izdajalca Juda Iškarijota; postal je zavetnik slaščičarjev, kovačev in krojačev ter priprošnjik proti oslovskemu kašlju, črnim kozam in nerodovitnosti.

Izhaja iz latinskega (in starogrškega) imena Matthias, to pa iz hebrejskega Mattitjah, ki pomeni 'dar Boga'. Jah je namreč krajšava za 'Jahve/Bog', mattat pa pomeni 'dar'. Pri podomačitvi je, drugače kot pri imenu Matija, končnica -s iz latinskega imena Matthias postala v izgovoru -š in v pisavi -ž. Slovenci smo v skladu s svojo izgovorjavo in pravopisnim izročilom sčasoma podomačili tudi latinski zev 'ia', in sicer v 'ja', izjemoma pa tudi v 'ija'...