Medtem ko se v prvem berilu bohotita Božja moč in njegova blaga pravičnost, se v pismu Rimljanom Pavel spušča na območje človekove slabotnosti. Sam je sicer izkusil, da se »moč v slabosti spopolnjuje«, a je po drugi strani v mladih krščanskih občestvih iz dneva v dan doživljal, da človek kljub oznanilu evangelija, iz katerega vejejo veselje vstajenja ter Božja moč in modrost, »dela, česar noče«, da je »duh sicer voljan, a meso slabo« …

Menim, da zato tako goreče spodbuja sestre in brate v Kristusu, naj v slabotnosti ne omagujejo, marveč naj se naslonijo na Svetega Duha. On prihaja na pomoč v nemoči. Kako? Najprej mi pomaga odkrivati, v čem sem slaboten, popustljiv, nezrel, neodločen. Pomaga mi odkrivati mojo lastno resničnost, mojo podobo v luči dostojanstva osebe. On, ki »veje, kjer hoče«, mi pomaga najti skrite pasti skušnjav, žive peske nedoslednosti, tlakovce dobrih namenov brez dejan, bežanja pred odgovornostjo. V Duhu ugledam svojo resnično nemoč, ki skoraj vedno izv...