Denacionalizacijska zgodba o (ne)vračanju Baragovega semenišča njegovi graditeljici, ljub­ljanski nadškofiji, je dobila novo poglavje v obliki nedavne sodbe upravnega sodišča, ki je pravnomo­čno odločilo, da stavbe, v kateri bi skladno s prvotnim namenom morali bivati bogoslovci, sedaj pa v njej delujejo Pionirski dom, Slovensko mladinsko gledališče in študentski dom, nadškofiji ni treba vrniti, ker do nje sploh ni upravičena.

Kako je pravzaprav »dozorela« ta odločitev? Zrasla je iz prepričanja, da Nadškofija Ljubljana, ki je leta 1992 vložila denacionalizacijski zahtevek, ni pravna naslednica nekdanjega Škofijskega duhovskega semenišča, ki naj bi bilo popolnoma avtonomen lastnik znamenite Plečnikove (nedokončane) stavbe, temveč da bi v tej vlogi lahko nastopilo le sedanje Bogoslovno semenišče.

Upravno sodišče je s svojo odločitvijo zavrnilo argumentacijo in dokumentacijo nadškofije, ki je med drugim zatrjevala: da je zakonodaja, veljavna v času gradnje, do­ločala...