Decembra 2012, v tednu pred drugim krogom predsedniških volitev, so Študijski center za narodno spravo ter vladni komisiji za izvajanje zakona o popravi krivic in za reševanje vprašanj prikritih grobišč priredili pogovor o spravnem procesu v slovenskem prostoru, h kateremu sta bila povabljena tudi predsedniška kandidata. Kljub prvotnim obetom, da se bosta Borut Pahor in Danilo Türk udeležila dogodka, se to ni zgodilo. Očitno je šlo za tematiko, za katero sta presodila, da jima ne more prinesti političnih točk – kvečjemu lahko kakšno odnese.

Tako sta politika (post)komunistične provenience, za katera je upravičeno veljala trditev, da je ob koncu njunega mandata (Boruta Pahorja kot predsednika vlade in Danila Türka kot predsednika države) po prehudem kriku Hude jame nekaj let prej prišlo do popolne razgradnje sistema urejanja prikritih grobišč, zamudila priložnost, da bi iz prve roke, torej od tistih, ki so se leta v tesnem stiku s prizadetimi ljudmi ukvarjali s temeljnimi vp...