Poslanstvo. Bog vabi, izbira in daje moč. Pokaže, kje in kako. In jaz odgovarjam na povabilo. Najpopolneje je odgovoril njegov Sin, ki se je učlovečil in razodel Očeta ter sprejel poslanstvo »biti luč narodom in odrešenje človeškega rodu do konca časov« (prim. Iz 49,6). Kako sprejeti, kar nam Bog nalaga? Vsak mora najti svoj odgovor. Zgledov je nepregledna množica: prva med njimi je božja Mati Marija s svojim »zgodi se mi po tvoji besedi«, za njo Janez Krstnik z »nisem vreden« in seveda Jezus, ki je s krstom tudi javno sprejel poslanstvo Maziljenca in Odrešenika. Svojemu ljubljenemu Sinu Oče izteše križ, ki se zariše že v betlehemskih jaslih, se oblikuje v nazareški družini, dozoreva na poteh oznanila Očetove usmiljene ljubezni in se uresniči na Kalvariji kot orodje, na katerem izpolni večni načrt odrešenja. Ko razmišljam o svojem odgovoru na božji klic, poslanstvo, mi kot struna, ki ob uglašenosti zaniha ob drugi struni, zazveni Psalm 40: »Glej, prihajam, da izpolnim tvojo voljo.«...